Ogljikovi hidrati

Osnovna naloga ogljikovih hidratov je, da krijejo energijske potrebe telesa. So pa tudi osnovno gradivo za snovi, ki jih organizem sam sintetizira. Oglji­k ovi hidrati naj bi dali 60 °,/o celotne energije, ki jo človek potrebuje na dan. Zato dnevno potrebuje človeški organizem 5-7 g ogljikovih hidratov na kg telesne teže. Če v hrani ogljikovih hidratov primanjkuje, telo izrablja rezervne snovi (maščobe in beljakovine), ki jih pretvarja v ogljikove hidrate. Na organizmu to opazimo kot hujšanje. Če je v prehrani preveč ogljikovih hidratov, pride v organizmu do na­slednjih motenj:

1. Pri presnavljanju ogljikovih hidr atov potrebuje telo vitamin B,, B2 in nikotinsko kislino. Če uživamo večje količine ogljikovih hidratov, se utegne pojaviti pomanjkanje vitaminov B-kompleksa, kar med drugim lahko neugodno vpliva na živčevje (beri-beri bolezen). Živčevje je zelo občutljivo, če se zniža količina sladkorja v krvi, ker so njegove rezerve glikogena revne. V nekaterih državah umetno bogatijo moko z vitamini.

2. Zaradi prevelikih količin ogljikovih hidratov v hrani se ti v organizmu pretvarjajo v maščobe, ki se kopičijo v podkožnem tkivu, kot energijska rezerva ali se odlagajo okoli notranjih organov in ovirajo njihovo delovanje (zamaščenost srca, jeter itd.).

3. Najvažnejši vir ogljikovih hidratov so v  glav nem žita. Če jih je v dnevni hrani več, kot so fiziološke potrebe, dobi telo mnogo fitinske kisli ne, ki jo vsebujejo  žita. Fitinska kislina se v kratkem času veže s kalcijem v ne­topljive soli (Mate), katerih resorbcija je otež kočena. V taki obliki  telo ne more izkoristiti kalcija.

Prevelike količine sladkorja v pr ehrani škodljivo vplivajo na orga­nizem. Sladkor lahko škoduje zobem, ker povzroča zobno gnilobo, vpliva na povečanje želodčne kisline in neposredno vpliva na poapnenje žil.

SATTAMATKA

For additional local writing services reviews visit topofbestpaperwritingservices.

wristbands24 made a real revolution in the industry.